Ocenjevanje in zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem zdravstvenem sistemu
REŠITEV, KI JO UVAJAMO
Postavljamo temelje za prvo nacionalno orodje za merjenje ogljičnega odtisa v zdravstvu
Projekt vključuje razvoj uporabniku prijazne aplikacije, ki bo:
- omogočala natančen izračun emisij iz ključnih področij (energija, odpadki, potovanja, materiali)
- temeljila na zanesljivih emisijskih faktorjih,
- podajala relevantna priporočila za zmanjšanje emisij,
- omogočila primerjavo rezultatov med ustanovami (benchmarking),
- in delovala tudi brez predhodnega strokovnega znanja.

4 ključni koraki projekta
Raziskujemo
#
Analiziramo stanje, izvajamo intervjuje, zbiramo podatke.
Razvijamo
#
Oblikujemo vprašalnike, emisijske faktorje in aplikacijo.
Testiramo
#
Izvajamo pilotsko testiranje v zdravstveni ustanovi.
Prenašamo v prakso
#
Izobražujemo, razširjamo dobre prakse, svetujemo.
PROJEKTNI
Delovni paketi
Identifikacija deležnikov in izvedba intervjujev

Merjenje in upravljanje emisij toplogrednih plinov v zdravstvenih sistemih

Validacija in preizkus kazalnikov z izvedbo pilotske študije

Razširjanje rezultatov in ozaveščanje javnosti

Upravljanje, vodenje in koordinacija projekta

Katere težave naslavljamo?
Ključni izzivi, ki ovirajo razogljičenje zdravstvenega sistema
Slovenske zdravstvene ustanove se pri merjenju in zmanjševanju ogljičnega odtisa spopadajo s številnimi izzivi. Ti izhajajo iz pomanjkanja enotnega pristopa, omejenih podatkovnih virov in nizke ozaveščenosti o pomenu ogljičnega upravljanja za zdravstvo. Projekt te izzive naslavlja sistematično in z rešitvami, ki so prilagojene realnosti slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domov.
Metodologijo za izračun ogljičnega odtisa slovenskega zdravstvenega sistema
V Sloveniji do sedaj ni bilo enotne metodologije za izračun ogljičnega odtisa zdravstvenih ustanov. Posamezne ustanove so uporabljale različne pristope, vire podatkov in izračune, kar je oteževalo primerjavo rezultatov ali dolgoročno spremljanje napredka.
Nizka ozaveščenost
Čeprav zdravstveni sistemi globalno prispevajo pomemben delež emisij toplogrednih plinov, je zavedanje o tem v praksi pogosto nizko. Zdravstveni delavci, vodstva in podporne službe se pri svojem delu osredotočajo predvsem na zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev, zato okoljski vidik pogosto ostane v ozadju.
Nepovezani podatki
Podatki, potrebni za izračun ogljičnega odtisa – energija, goriva, voda, odpadki, nabava materialov, mobilnost – so v večini ustanov razpršeni med različnimi službami, informacijskimi sistemi in dobavitelji. To otežuje zbiranje, preverjanje in primerjanje podatkov skozi čas.
Imate dodatna vprašanja?
Uvajanje metodologije in merjenje ogljičnega odtisa sta najuspešnejša, ko potekata v dialogu z ustanovami, ki jih najbolje poznajo svoje procese in potrebe. Projektna ekipa vam je na voljo za vsa vprašanja – od prvih korakov zbiranja podatkov do poglobljenih razlag rezultatov ali priprave pilotnega izračuna v vaši ustanovi.
Zakaj ukrepati v zdravstvu?
Zdravstveni sistemi morajo ščititi tudi podnebje
Zdravstveni sektor je eden največjih porabnikov virov in generatorjev odpadkov, zato neposredno in posredno prispeva k podnebnim spremembam. Ogrevanje in hlajenje velikih stavb, delovanje energetsko intenzivne medicinske opreme, poraba vode, ravnanje z odpadki, prevoz pacientov, osebja in materialov ter uporaba zdravil, medicinskih plinov in potrošnih materialov so vse pomembni viri emisij toplogrednih plinov.
Slovenija se je na mednarodnih podnebnih konferencah, vključno s konferenco pogodbenic COP, zavezala k prehodu v podnebno odporno in nizkoogljično družbo. Slovenski zdravstveni sistem je podprl tudi mednarodne pobude, kot je Deklaracija o podnebju in zdravju, ki poziva k razvoju ogljično nevtralnih zdravstvenih sistemov. Za izpolnjevanje teh zavez je nujno, da ustanove poznajo svoj ogljični odtis in imajo na voljo praktična orodja za njegovo upravljanje.

Kaj prinaša projekt?
Od podatkov do ukrepov za manjši ogljični odtis
Projekt prinaša tri ključne komponente, ki zdravstvenim ustanovam omogočajo prehod od razpršenih podatkov do jasnih rezultatov in izvedljivih ukrepov:
Nabor emisijskih faktorjev
Pripravljamo nabor emisijskih faktorjev, prilagojen slovenskemu zdravstvenemu sistemu in njegovim ključnim virom emisij. To pomeni, da faktorji upoštevajo realne podatkovne možnosti ustanov in slovenske posebnosti (npr. strukturo oskrbe, energijske vire, ravnanje z odpadki ter dobavne verige). Nabor bo transparentno dokumentiran, z jasnimi viri, enotami in področji uporabe, kar omogoča zanesljive izračune, primerljivost med ustanovami in dolgoročno spremljanje napredka.
Uporabniku prijazno orodje (kalkulator)
Razvijamo uporabniku prijazno orodje (kalkulator) za merjenje, spremljanje in pregledno poročanje emisij. Kalkulator je zasnovan tako, da uporabnika vodi skozi vnos podatkov po ključnih kategorijah (npr. energija, mobilnost, odpadki, materiali) in samodejno pripravi rezultate v razumljivih povzetkih, tabelah in grafih. Namen orodja je, da podpira tako prvi izračun kot tudi redno ponavljanje meritev, kar ustanovam omogoča spremljanje trendov ter ocenjevanje učinkov uvedenih ukrepov.
Nabor priporočil, kazalnikov in dobrih praks
Pripravljamo nabor priporočil, kazalnikov in dobrih praks, ki ustanove usmerjajo pri izbiri prioritet in zmanjševanju ogljičnega odtisa. Ta del projekta povezuje rezultate izračunov s konkretnimi odločitvami: kaj je smiselno obravnavati najprej, kateri ukrepi imajo največji učinek in kako napredek meriti s kazalniki, razumljivimi vodstvu in strokovnim službam. Dobre prakse bodo predstavljene tako, da jih je mogoče prilagoditi različnim tipom ustanov, od manjših zdravstvenih domov do bolnišnic.
Emisijski faktorji, ki povezujejo podatke z ukrepi
Nabor emisijskih faktorjev je temelj za primerljiv in zanesljiv izračun. V projektu ga razvijamo tako, da ustreza slovenskemu kontekstu in dejanskim podatkovnim možnostim zdravstvenih ustanov. Pri tem izhajamo iz preverjenih nacionalnih in mednarodnih virov, hkrati pa poskrbimo, da so faktorji jasno dokumentirani, transparentni in uporabni v praksi. Poseben poudarek je na kategorijah, ki so za zdravstvo najbolj značilne (npr. energija, mobilnost, odpadki, oskrbovalne verige, medicinski plini in potrošni materiali), zato lahko ustanove rezultate bolje razumejo in jih neposredno povežejo z ukrepi.
Pristop projekta je celovit in multidisciplinaren. Povezuje pregled obstoječih mednarodnih pristopov, analizo javno dostopnih podatkov, sodelovanje ključnih deležnikov, razvoj vprašalnika za zdravstvene ustanove ter pilotno testiranje orodja in kazalnikov v realnem okolju. Rezultat je sistematičen, na dokazih utemeljen okvir, ki je prilagojen slovenskemu zdravstvenemu sistemu in zasnovan tako, da ga lahko ustanove uvedejo postopno – od prvega izračuna do rednega spremljanja napredka in načrtovanja ukrepov.
